REGIONALNA
RAZVOJNA AGENCIJA
POSAVJE

O Posavju

 

Posavska regija, ki zadnja leta vse bolj dobiva na prepoznavnosti, sodi med manjše slovenske regije, kar ji po mnenju domačinov daje svojevrstno prikupnost.  Slabih tisoč kvadratnih metrov v jugovzhodnem delu Slovenije je redko poseljenih, tempo življenja in razvoj skozi zgodovino pa narekujejo  reke Sava, Krka in Sotla. Šest mestnih središč Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Radeče in Bistrica ob Sotli predstavlja gospodarsko živahna in kulturno zanimiva urbana stičišča.

 

Gre za regijo z izjemnim geostrateškim potencialom, saj je obmejna regija, prometno dobro razvita ter naravno in gospodarsko povezana. Skozi regijo Posavje poteka avtocesta Ljubljana – Zagreb in ob njej je vojaško-civilno letališče Cerklje ob Krki. Energetski bazen z nuklearno elektrarno v Krškem, termoelektrarno v Brestanici in verigo hidroelektrarn na spodnji Savi zadosti kar 38 odstotkov celotnih potreb po električni energiji v Sloveniji.  V regiji so zastopane vse najpomembnejše industrijske panoge – široka paleta papirne, kovinske, tekstilne do lesne in živilske ponudbe. Razvoj gospodarstva v regiji podpirajo tudi prizadevanja za večjo vključenost prebivalcev v izobraževanje na vseh ravneh. Zlasti pa si v regiji prizadevajo s pomočjo učinkovite štipendijske politike v lokalnem okolju zadržati mlade izobražene kadre.

 

Največji delež prebivalstva živi na podeželju, kjer so ugodne danosti za razvoj kmetijstva, sadjarstva, vinogradništva, gostinstva in turizma. Pristna kulinarična ponudba privablja številne nove obiskovalce, ki lahko poleg tovrstnih užitkov izkoristijo prosti čas v Termah Čatež in Terme Paradiso ali za druge rekreativne izzive, kot so kolesarjenje, golf, lov in vse bolj priljubljeni športni ribolov.

 

V Posavju se nahajajo manj znani, a izjemni kulturni spomeniki, najbolj znani kot številni srednjeveški gradovi in cerkve. 

 

 

Velikost in število prebivalcev

 

Največja v regiji je tako po številu prebivalcev kot površini in številu naselij občina Krško, ki meri 286,5 km², v 158 naseljih pa živi 25.833 prebivalcev. Občina Brežice se razprostira na 268,1 km² in šteje 24.230 prebivalcev, ki prebivajo v 109 naseljih občine. Občina Sevnica je ob zadnji objavi števila prebivalstva imela 17.504 prebivalce, ki živijo v 118 naseljih, površina občine pa znaša 272,2 km². Občina Kostanjevica na Krki meri 58,3 km², v 28 naseljih pa prebiva 2.427 občanov. Po površini je malenkost manjša občina Radeče, 52 km2, kjer v 23 naseljih prebiva 4307 prebivalcev. Najmanjša je občina Bistrica ob Sotli, 31,1 km2 s 1382 prebivalci v 11 naseljih (SURS, 2014).

 

Sestava prebivalstva

 

Zaradi majhnega teritorialnega obsega in skromnega števila prebivalstva ima regija šibko gravitacijsko zaledje, zato se ni uspelo razviti večje regionalno središče, ampak si danes to funkcijo delita občinski središči Krško in Brežice. V regiji je približno tretjina urbanega prebivalstva, medtem ko največji delež regije tvori podeželsko območje, ki zajema hribovit in gričevnat svet, pa tudi območje Krško-Brežiškega polja kjer se nahajajo številna naselja. Glavni razlog, da podeželje v regiji še vedno zavzema največji delež, so ugodne naravne danosti za kmetijsko dejavnost, ki je bila nekdaj glavna gospodarska panoga.

 

Izobraževanje

 

Za regijo je značilna visoka vključenost v formalno izobraževanje na vseh ravneh. V šolskem letu 2013/14 je bilo v 39 vrtcev vključenih 2.662 otrok, kar je predstavljalo približno tri četrtinski delež celotne populacije otrok v starosti od 1 do 5 let (približno v slovenskem povprečju, ki znaša 74,9 %). V regiji deluje 32 osnovnih šol, od tega 3 osnovne šole s prilagojenim programom. Osnovno šolo so v šolskem letu 2013/14 obiskovali 6.104 učenci. Regija se lahko pohvali tudi s 4 glasbenimi šolami, ki jih skupaj obiskuje krepko preko 1000 učencev.

 

V regiji so prisotne 3 srednje šole s programi srednjega poklicnega in strokovnega šolstva ter splošnoizobraževalnimi programi. Največji srednješolski središči sta Krško (ŠČ Krško-Sevnica: Gimnazija Krško, Srednja poklicna in strokovna šola Krško) in Brežice (Gimnazija Brežice, Ekonomska in trgovska šola Brežice), srednja šola pa je še v Sevnici (ŠČ Krško-Sevnica: Srednja šola Sevnica).

 

Regija omogoča tudi terciarno izobraževanje, kjer vpeljuje gospodarskim potrebam prilagojene  programe. Prisotne so: Višja strokovna šola Brežice, Fakulteta za turizem ter dislocirani enoti Fakultete za energetiko in Fakultete za logistiko. Vse fakultete so članice Univerze v Mariboru. Pomembno vlogo na področju formalnega in neformalnega izobraževanja ima Ljudska univerza Krško. Obstaja tudi ponudba zasebnih subjektov, ki izvajajo različne oblike izobraževanja.

 

Regionalna razvojna agencija Posavje v sodelovanju z občinami Brežice, Krško, Kostanjevica na Krki, Radeče in Sevnica ter podjetji s sedežem ali poslovno enoto v teh občinah, že od leta 2002 vsako leto izvaja projekt Posavska štipendijska shema. Problemi Posavja kot manj razvite regije so nizka izobrazbena struktura, visoka in strukturna brezposelnost ter beg možganov. Reševanje teh težav se je začelo s pilotnim projektom Posavska štipendijska shema, ki se danes uporablja kot poenoten sistem štipendijskih shem v Sloveniji. V tem programskem obdobju je bilo v okviru Posavske štipendijske sheme podeljenih 408 štipendij.

 

Prometna povezanost

 

Posavska regija ima za 2.761,2 km javnih cest, od tega 86 % občinskih cest in 12,5 % državnih cest. Največje število km državnih cest je v občini Brežice, kjer je tudi največje število km občinskih cest. Občini Sevnica in Bistrica ob Sotli sta močno odmaknjeni od avtocestnega križa.

 

Tretja razvojna os ima poseben pomen v povezovanju močnih regijskih gospodarskih središč. S povečano prometno dostopnostjo bo gospodarskim subjektom na tej osi omogočeno širjenje trga. Poleg tega ima tretja razvojna os v povezavi s sosednjima regijama v Avstriji in na Hrvaškem pomemben tudi čezmejni značaj. V Načrtu razvojnih programov RS za leto 2012 je vključena tudi tretja razvojna os za osrednji del CE – NM in južni del NM – Vinica.  

 

Območje posavske regije je dobro pokrito z železniško infrastrukturo. Čez regijo poteka 10. panevropski koridor Salzburg - Beljak – Jesenice - Ljubljana - Zidani Most - Dobova - Zagreb - Beograd - Niš - Skopje - Solun, z vejo Gradec - Maribor – Zidani most, ki gre čez vse centre regije Sevnico, Krško, Brežice, Dobovo. Prednost proge je to, da je dvotirna in ima dovoljeno 22,5 ton/os.

 

V regiji se nahaja Letališče Cerklje ob Krki (ICAO kratica LJCE), ki je edino vojaško letališče v Sloveniji in se nahaja v letalski bazi Cerklje ob Krki 5 km od Brežic. Na območju deluje tudi civilni del letališča, ki je za razvoj turizma v brežiški občini zelo pomembna razvojna priložnost. Na območju letališča deluje tudi javni zavod Letalski center Cerklje ob Krki in helioport. Individualni helioport, za svoje lastne potrebe, ima tudi bolnišnica Brežice v neposredni bližini bolnice.

 

 

Gospodarska struktura regije

 

Poleg nadpovprečne kmetijske zastopanosti je v gospodarski strukturi glede na slovenske razmere tudi nadpovprečna usmerjenost v sekundarne dejavnosti – regija ima še vedno močno razvito industrijo. Najpomembnejši industrijski kraj je Krško s papirno, lesno, gradbeno, kovinskopredelovalno, elektrotehnično, tekstilno in živilsko industrijo, sledi mu Sevnica s tekstilno, kovinsko, gradbeno, kemično in lesno industrijo, v Brežicah pa so se razvili manjši obrati strojno-kovinske, pohištvene in predelovalne industrije.

 

V sekundarnem sektorju ima v Posavju velik pomen energetika. Regija v slovenskem prostoru predstavlja pomemben energetski bazen, saj letno proizvede kar cca. 37,9 % celotnih potreb po električni energiji v Sloveniji. Pri tem ima največjo vlogo Nuklearna elektrarna Krško z močjo 727 MW (Podatki NEK), ki proizvede približno četrtino potreb električne energije v Sloveniji. Energetska obrata v regiji predstavljata še Termoelektrarna v Brestanici in hidroelektrarne na spodnji Savi.

 

V regiji je relativno dobro razvit tudi turizem, ki predvsem v občini Brežice predstavlja zelo pomembno dejavnost. Glavni nosilec te dejavnosti v Brežicah so Terme Čatež, ki ustvarijo večino nočitev v regiji in so tudi podjetje z zelo visokim številom nočitev na leto na ravni države.

 

Regija Posavje ima tudi izredno pomembno strateško lego, ki se je z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo še povečala in lahko v prihodnost odpre obilo novih priložnosti.

 

OBČINE

 

Krško

Občina Krško je največja občina v regiji. V preteklosti se je razvijala zaradi proizvodne industrije in energetike, v zadnjih letih pa doživlja korenite spremembe v gospodarstvu. V občini Krško obratujeta Jedrska elektrarna Krško in Termoelektrarna Brestanica, v okviru izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi pa je načrtovana gradnja Hidroelektrarne Krško. Poleg tega je v občini bogata tradicija kovinsko predelovalne industrije, papirništva, vinogradništva in sadjarstva. Bogata je tudi dediščina preteklosti: najdbe iz kamene dobe v Ajdovski jami, iz železne dobe na Libni nad Krškim, ostanki rimskega mesta in rečnega pristanišča Neviodunuma pri Drnovem, srednjeveški gradovi in cerkve – grad Rajhenburg nad Brestanico je prvi pisno omenjen srednjeveški grad v Sloveniji.

 

Brežice

 

Občina Brežice leži na sotočju reke Save in Krke. Njen geografski položaj je izredno zanimiv, saj skozi občino Brežice potekajo pomembne cestne in železniške povezave. Občino sestavlja 109 naselji oz. 20 krajevnih skupnosti. Glavno gospodarsko dejavnost v občini Brežice predstavlja trgovanje, mala podjetja in obrt ter turizem. Zdravilišče Terme Čatež sodi med največje turistične komplekse v Sloveniji. V občini so številne znamenitosti in spomeniki ter štirje gradovi iz 14. in 15. stoletja, in sicer Brežice, Pišece, Bizeljsko in grad Mokrice, ki ga obdaja igrišče za golf. V brežiškem gradu deluje Posavski muzej z viteško dvorano. Simbol občine pa je vodovodni stolp.

 

Sevnica 

 

Občina Sevnica leži na severozahodnem delu Posavja. Kotlino s prečudovito pokrajino obdaja Posavsko hribovje, na desnem bregu pa se pokrajina rahlo vzpenja proti Dolenjski. Na griču nad starim mestnim jedrom stoji grad Sevnica, čigar predhodnik je bil verjetno sezidan v prvi polovici 12. stoletja. Na grajskem pobočju pa je bila v 16. stoletju zgrajena še Lutrova klet,  ki naj bi jo obiskoval Jurij Dalmatin. Gozdnata območja in mila klima omogočata številne možnosti za rekreacijo in šport. V občini prevladujejo predvsem tekstilna industrija, lesnopredelovalna industrija, kovinskopredelovalna industrija in kemična industrija.

 

Kostanjevica na Krki

 

Kostanjevica na Krki je novonastala občina, ki leži na jugu regije. Znana je predvsem po kulturni in naravni dediščini. Mesto leži na otoku reke Krke in je eno najstarejših in hkrati najmanjše slovensko mesto. Prvič je bila omenjena 1220 kot sedež župnije. Svoje mestne pravice pa je dobila leta 1252. Mestna struktura z dvema ulicama se je ohranila vse do danes, ko je kraj razglašen za kulturni spomenik. Zaradi pogostih poplav se je mesteca oprijelo ime "dolenjske Benetke". Na Benetke pa asociira tudi vrsta kulturnih spomenikov in umetniških zbirk, ki si jih obiskovalci lahko ogledajo: galerija Božidarja Jakca in Forma viva. Ostale turistične zanimivosti, ki jih nudi Kostanjevica na Krki, so kraška jama, Krakovski pragozd, čolnarjenje po reki Krki, ribolov, lov, kolesarjenje in dobra gostinska ponudba.

 

Radeče

 

Občina Radeče leži ob reki Savi, najvišjem posavskem vrhu Kumu (1220m), Lisci (948m) ter med Zidanim mostom in Sevnico. Med železniškimi in prometnimi potmi, ki povezujejo Dolenjsko, Celjsko kotlino, Spodnje Posavje in Posavsko hribovje. Ima 3 krajevne skupnosti in 23 naselji, vse skupaj obsega 50 km².  Z ukazom kralja Aleksandra so Radeče 15. julija 1925 postale mesto. Do leta 1951 je bil sedež občine v Radečah, nato v Hrastniku pa kasneje v Laškem. Občina Radeče je zopet postala samostojna 1. januarja 1995. V preteklosti so tu delovali mnogi splavarji, kar se v kraju odraža še danes, saj njihove šege in običaje obujajo s tradicionalnim splavarjenjem in splavarskim krstom.

 

Bistrica ob Sotli

 

Občina Bistrica ob Sotli je sprva spadala pod občino Podčetrtek, leta 1999 pa je postala samostojna občina. Leži ob reki Sotli in severno meji na Občino Podčetrtek, južno na Občino Brežice, zahodno na Občino Kozje in  vzhodno na Hrvaško. Slikovito kulturno krajino občine je v številnih stoletjih oblikovalo predvsem kmetijstvo. Občino sestavlja 11 vasi. Področje je znano tudi po poti do znamenitega vrha Svete gore (527 m) na kateri se zvrsti pet svetišč oz. ti. Križev pot.