Posavska regija


Površina	968, 2 km²
Število občin	6
Prebivalci (1.7.2022)	75.749
Delovno aktivni prebivalci - po prebivališču (2021)	32.405
Stopnja registrirane brezposelnosti (november 2022)	7,0 %
Podjetja (2021)	5987
Regionalni BDP (2021)	21.001/ na prebivalca
Prenočitev turistov (2021)	562.411
Kmetijska zemljišča v uporabi (2020)	29.147 ha

Posavska regija je zadnja leta vse bolj prepoznavna in spada med manjše slovenske regije, ki ji po mnenju domačinov daje svojevrstno prikupnost. Slabih tisoč kvadratni metrov v jugovzhodnem delu Slovenije je redko poseljenih, tempo življenja in razvoj pa narekujejo reke Sava, Krka in Sotla.

Šest mestnih središč, Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Radeče in Bistrica ob Sotli, so gospodarsko živahna in kulturno zanimiva urbana središča. Gre za regijo z izjemnim geostrateškim potencialom, saj je obmejna regija, prometno dobro razvita ter naravno in gospodarsko povezana.

Skozi regijo Posavje poteka avtocesta Ljubljana – Zagreb in ob njej je vojaško- civilno letališče Cerklje ob Krki. Energetski bazen z nuklearno elektrarno v Krškem, termoelektrarno v Brestanici in verigo hidroelektrarn na spodnji Savi zadosti kar 38% celotnih potreb po električni energiji v Sloveniji.

V regiji so zastopane vse najpomembnejše industrijske panoge, široka paleta papirne, kovinske, tekstilne, lesne in živilske ponudbe. Razvoj gospodarstva v regiji podpira tudi prizadevanje na vseh ravneh. Zlasti pa si v regiji prizadevajo z učinkovito štipendijsko politiko, v lokalnem okolju zadržati mlade izobražene kadre.

Največji delež prebivalstva živi na podeželju, kjer so danosti za razvoj kmetijstva, sadjarstva, vinogradništva, gostinstva in turizma. Pristna kulinarična ponudba privablja številne nove obiskovalce, ki lahko poleg tovrstnih užitkov izkoristijo prosti čas v Termah Čatež in Termah Paradiso ali za druge rekreativne izzive, kot so kolesarjenje, golf, lov in vse bolj priljubljeni športni ribolov.

V Posavju je nekaj manj znanih, a izjemno pomembnih kulturnih spomenikov, srednjeveških gradov in cerkva.

OBČINE

Krško

Občina Krško, ki je 10.11.2021 postala Mestna občina Krško, je največja občina v regiji. V preteklosti se je razvijala zaradi proizvodne industrije in energetike, v zadnjih letih pa doživlja korenite spremembe v gospodarstvu. V občini Krško obratujeta Jedrska elektrarna Krško in Termoelektrarna Brestanica, v okviru izgradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi pa je načrtovana gradnja Hidroelektrarne Krško. Poleg tega je v občini bogata tradicija kovinsko predelovalne industrije, papirništva, vinogradništva in sadjarstva. Bogata je tudi dediščina preteklosti: najdbe iz kamene dobe v Ajdovski jami, iz železne dobe na Libni nad Krškim, ostanki rimskega mesta in rečnega pristanišča Neviodunuma pri Drnovem, srednjeveški gradovi in cerkve – grad Rajhenburg nad Brestanico je prvi pisno omenjen srednjeveški grad v Sloveniji.

Brežice

Občina Brežice leži na sotočju reke Save in Krke. Njen geografski položaj je izredno zanimiv, saj skozi občino Brežice potekajo pomembne cestne in železniške povezave. Občino sestavlja 109 naselji oz. 20 krajevnih skupnosti. Glavno gospodarsko dejavnost v občini Brežice predstavlja trgovanje, mala podjetja in obrt ter turizem. Zdravilišče Terme Čatež sodi med največje turistične komplekse v Sloveniji. V občini so številne znamenitosti in spomeniki ter štirje gradovi iz 14. in 15. stoletja, in sicer Brežice, Pišece, Bizeljsko in grad Mokrice, ki ga obdaja igrišče za golf. V brežiškem gradu deluje Posavski muzej z viteško dvorano. Simbol občine pa je vodovodni stolp.

Sevnica

Občina Sevnica leži na severozahodnem delu Posavja. Kotlino s prečudovito pokrajino obdaja Posavsko hribovje, na desnem bregu pa se pokrajina rahlo vzpenja proti Dolenjski. Na griču nad starim mestnim jedrom stoji grad Sevnica, čigar predhodnik je bil verjetno sezidan v prvi polovici 12. stoletja. Na grajskem pobočju pa je bila v 16. stoletju zgrajena še Lutrova klet, ki naj bi jo obiskoval Jurij Dalmatin. Gozdnata območja in mila klima omogočata številne možnosti za rekreacijo in šport. V občini prevladujejo predvsem tekstilna industrija, lesnopredelovalna industrija, kovinskopredelovalna industrija in kemična industrija.

Kostanjevica na Krki

Kostanjevica na Krki je novonastala občina, ki leži na jugu regije. Znana je predvsem po kulturni in naravni dediščini. Mesto leži na otoku reke Krke in je eno najstarejših in hkrati najmanjše slovensko mesto. Prvič je bila omenjena 1220 kot sedež župnije. Svoje mestne pravice pa je dobila leta 1252. Mestna struktura z dvema ulicama se je ohranila vse do danes, ko je kraj razglašen za kulturni spomenik. Zaradi pogostih poplav se je mesteca oprijelo ime "dolenjske Benetke". Na Benetke pa asociira tudi vrsta kulturnih spomenikov in umetniških zbirk, ki si jih obiskovalci lahko ogledajo: galerija Božidarja Jakca in Forma viva. Ostale turistične zanimivosti, ki jih nudi Kostanjevica na Krki, so kraška jama, Krakovski pragozd, čolnarjenje po reki Krki, ribolov, lov, kolesarjenje in dobra gostinska ponudba.

Radeče

Občina Radeče leži ob reki Savi, najvišjem posavskem vrhu Kumu (1220m), Lisci (948m) ter med Zidanim mostom in Sevnico. Med železniškimi in prometnimi potmi, ki povezujejo Dolenjsko, Celjsko kotlino, Spodnje Posavje in Posavsko hribovje. Ima 3 krajevne skupnosti in 23 naselji, vse skupaj obsega 50 km². Z ukazom kralja Aleksandra so Radeče 15. julija 1925 postale mesto. Do leta 1951 je bil sedež občine v Radečah, nato v Hrastniku pa kasneje v Laškem. Občina Radeče je zopet postala samostojna 1. januarja 1995. V preteklosti so tu delovali mnogi splavarji, kar se v kraju odraža še danes, saj njihove šege in običaje obujajo s tradicionalnim splavarjenjem in splavarskim krstom.

Bistrica ob Sotli

Občina Bistrica ob Sotli je sprva spadala pod občino Podčetrtek, leta 1999 pa je postala samostojna občina. Leži ob reki Sotli in severno meji na Občino Podčetrtek, južno na Občino Brežice, zahodno na Občino Kozje in vzhodno na Hrvaško. Slikovito kulturno krajino občine je v številnih stoletjih oblikovalo predvsem kmetijstvo. Občino sestavlja 11 vasi. Področje je znano tudi po poti do znamenitega vrha Svete gore (527 m) na kateri se zvrsti pet svetišč oz. ti. Križev pot.