GOSPODARSTVO
Posavje je regija z raznoliko zastopanostjo posameznih industrij. Kot eno največjih prednosti posavskega gospodarstva lahko navedemo področje energetike, ki je bila in bo strateškega pomena ne samo za regijo, ampak za celotno Slovenijo. Poleg energetskega bazena, ki ga sestavljajo Nuklearna elektrarna Krško, Termoelektrarna Brestanica, hidroelektrarne na spodnji Savi, je tradicija Posavja usmerjena v kovinarsko-predelovalno, tekstilno, lesno in papirno industrijo.
V regiji Posavje je zastavljenih več razvojnih projektov. Eden izmed njih je vzpostavitev in delovanje poslovno-logistično središča Phoenix. Poleg tega so pomembne poslovne cone, ki imajo kakovostno dostopnost tako znotraj regije kot tudi izven nje. Pomemben dejavnik v razvoju gospodarstva je tudi turizem.
- Poslovne cone
-
Razvojna regija Posavje oziroma spodnjeposavska statistična regija leži v jugovzhodnem delu Slovenije ob spodnjem toku reke Save in meji na sosednjo Hrvaško. Po površini spada med najmanjše regije v Sloveniji.
Posavje ima ugodno geostrateško lego na področju prometne infrastrukture, saj ga seka 10. prometni koridor, ki povezuje sever in jug Evrope. Prav tako naj bi tu tekla tretja razvojna os kot povezava med Koroško in Belo Krajino. S tem se regiji odpirajo nove možnosti za lažje sodelovanje s sosednjimi regijami in predvsem za sodelovanje preko državne meje proti Zagrebu. Področje Posavja je dobro pokrito z dvotirno železniško infrastrukturo.
Poleg gospodarsko-logističnega središča Phoenix se velik razvojni potencial kaže v možnostih izkoriščanja poslovnih con, ki so locirane v regiji.
Investicijske priložnosti so dostopne tudi na portalu Invest Slovenia Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (SPIRIT Slovenija).Obseg in zasedenost poslovnih con
Občina Brežice:
Občina Kostanjevica na Krki:Poslovne cone občina Brežice
Skupna površina v ha*
(bruto)Prosta površina v ha**
(neto)Industrijska cona Brezina
42,80
15,60
Industrijska cona Slovenska vas
32,20
5,70
Obrtna cona Dobova
6,10
2,00
SKUPAJ
81,10
23,30
Občina Krško:Poslovne cone občina Kostanjevica na Krki
Skupna površina v ha*
(bruto)Prosta površina v ha**
(neto)Obrtno podjetniška cona Kostanjevica na Krki
3,00
2,15
SKUPAJ
3,00
2,15
Občina Sevnica:Poslovne cone občina Krško
Skupna površina v ha*
(bruto)Prosta površina v ha**
(neto)PC Vrbina
74,00
50,00
PC Drnovo-Zahod
40,00
19,00
PC Drnovo-Vzhod
20,00
19,00
PC ob Vipapu
19,00
7,00
PC Raka-Ravno
3,50
1,00
SKUPAJ
156,50
96,00
Občina Radeče:Poslovne cone občina Sevnica
Skupna površina v ha*
(bruto)Prosta površina v ha**
(neto)PC Krmelj
6,06
6,03
Obrtna cona Krmelj
2,07
1,05
PC Boštanj (TC Mercator)
2,44
0,87
PC ob HE Boštanj
6,84
5,30
PC Blanca
2,41
2,24
Industrijska cona v Sevnici
28,81
1,59
Poslovna cona Radna
4,84
4,84
Trgovsko poslovni center Šmarje
1,87
0 OPPN Sv. Križ
11,37
2,63
Obrtno poslovna cona Dolenji Boštanj
5,29
3,30
SKUPAJ
72,00
27,85
Poslovne cone občina Radeče
Skupna površina v ha*
(bruto)Prosta površina v ha**
(neto)Poslovna cona Obrežje
1,20
1,20
Poslovna cona Jagnjenica
2,70
2,70
SKUPAJ
3,90
3,90
- Tehnična pomoč 2021-2027
-
Regionalna razvojna agencija je v zvezi s pripravo in nadgradnjo tematskega omogočitvenega pogoja Dobro upravljanje nacionalne in regionalne strategije pametne specializacije izvedla Študijo o propulzivnih podjetjih in ključnih RRI deležnikih na prednostnih področjih S5 v regiji Posavje v letu 2024 in v četrtek, 10. 4. 2025 izvedla delavnico Pospešek za rast podjetij v Posavju: S5, SRIP-i, STEP in druge priložnosti razvojnega financiranja v okviru sredstev tehnične pomoči evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027 v sodelovanju z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR).
Uvodoma je Nataša Šterban, vodja službe za projektno sodelovanje na Regionalni razvojni agenciji Posavje pozdravila prisotne udeležence ene izmed dvanajstih delavnic, ki jih bodo v sodelovanju z MKRR izvedle regionalne razvojne agencije v vseh statističnih regijah.
Marko Hren, MKRR, je prisotnim predstavil Priložnosti slovenske strategije trajnostne pametne specializacije (S5), ki je postala center gravitacije (posavskega) ekosistema RRI. Zbranim podjetjem je predstavil prihajajoče spodbude in ukrepe za digitalni in zeleni prehod MSP in poudaril, da je internacionalizacija ključni del verige vrednosti, do tam pa so na voljo različne podpore, ki jih podjetja lahko izkoristijo, tako iz kohezijskih sredstev kot I3 in drugih centraliziranih razpisov.
Za Slovenski podjetniški sklad - Nacionalne kontaktne točke STEP je Božidar Pučnik predstavil priložnosti platforme in internacionalizacijo. S cilji platforme STEP (Strateške tehnologije za Evropo) podjetja lahko prispevajo k suverenosti in varnosti EU, zmanjšanju strateške odvisnosti in okrepijo konkurenčnost s povečanjem odpornosti in produktivnosti hkrati pa podprejo zeleni in digitalni prehod na zelo nišnem tehnološkem področju.
Udeležencem so bile prestavljene ključne ugotovitve Študije o propulzivnih podjetjih in ključnih RRI deležnikih v Posavju za leto 2024. Z namenom, da se čim več podjetij ozavesti o priložnostih, ki jih prinaša pametna specializacija, strateško razvojna-inovacijska partnerstva in strateške tehnologije za Evropo so bila predstavljena priporočila za podjetja in regionalne akterje z željo, da se v letu 2026 sama Študija nadgradi z novimi dosežki, ki so tudi rezultat dobrega sodelovanja in povezovanja.
Kakšne so priložnosti za podjetja in dobre prakse v SRIP-ih je za specifični SRIP Hrana predstavila Barbara Rupnik z Gospodarske zbornice Slovenije. SRIP Hrana (Strateško razvojno – inovacijsko partnerstvo) je v Posavju najbolj zastopan in z željo, da se prikažejo prednosti povezovanja z univerzami, podjetji, inštituti in drugimi organizacijam ter v iskanju najboljših rešitev za konkurenčni preboj slovenskega agroživilstva je v imenu Boštjana Kozoleta, direktorja podjetja Evrosad d.o.o. Krško, predstavila izkušnje sodelovanja lokalnega podjetja.
Z željo po večjem regionalnem sodelovanju in tudi izmenjavi znanja in izkušenj sta na aktivni delavnici sodelovala Janja Starc, direktorica Območne obrtno – podjetniške zbornice Krško in Darko Gorišek, direktor Posavske gospodarske zbornice. Vsak s svojega vidika sta predstavila stanje in opozorila na možnosti, ki bi lahko pripeljale do boljšega sodelovanja. Predstavila sta tudi dobre prakse trenutnega gospodarstva in virov financiranja za posavska podjetja.
PROJEKTI PODROČJA
AKTUALNI RAZPISI PODROČJA
