Evropska komisija objavila 9. poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, v katerem je predstavila oceno stanja kohezije v Evropski uniji

Evropska komisija je objavila 9. poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, v katerem je predstavila oceno stanja kohezije v Evropski uniji.

Evropska unija že od ustanovitve temelji na idealu solidarnosti, enakih možnosti in kohezije. Zato je Rimska pogodba postavila cilj »zmanjšati razlike med različnimi regijami in zaostalost regij z omejenimi možnostmi«.
Širitev leta 2004 je simbol uspeha kohezijske politike. 20 let po širitvi leta 2004 je kohezijska politika EU privedla do izjemne konvergence. V srednji in vzhodni Evropi kot celoti se je dohodek na prebivalca povečal z 52 % povprečja EU leta 2004 na skoraj 80 % danes. Hkrati se je njihova stopnja brezposelnosti znižala s 13 % na 4 %.

V popolnem nasprotju z recesijo leta 2009 se je BDP po izbruhu pandemije močno okrepil. Vendar se je hitrost gospodarske konvergence po recesiji leta 2009 vztrajno upočasnjevala. Vpliv recesije leta 2009 na konvergenco, naložbe in BDP je bil res velik in vztrajen.

V tem težkem kontekstu je imela kohezijska politika ključno vlogo pri splošnem izboljšanju gospodarskih, zaposlovalnih in socialnih kazalnikov v EU. Kohezijska politika ima ključno vlogo pri podpiranju javnih naložb. V obdobju 2014–2020 je politika predstavljala skoraj 13 % vseh državnih naložb v EU kot celoti in 51 % v manj razvitih državah članicah. Te naložbe so okrepile evropski model rasti in spodbudile gospodarsko rast v skladu s ključnimi prednostnimi nalogami politike od dvojnega prehoda na inovacije, podjetja in spretnosti, od varstva otrok, izobraževanja in zdravstva do zaščite pred naravnimi nesrečami. Vendar ostajajo izzivi in ​​v vsaki regiji je mogoče najti neizkoriščen potencial in žarišča revščine.

Demografske spremembe bodo v prihodnjih desetletjih vplivale na vse regije. Regije se bodo morale prilagoditi zmanjševanju delovne sile, staranju prebivalstva. Izzivi so ponavadi resnejši v podeželskih in redko poseljenih regijah. Podobno bodo učinki digitalnega prehoda in podnebnih sprememb verjetno še povečali regionalne razlike v EU.

V tem okviru ostaja potreba po zagotavljanju gospodarske kohezije, ki je v EU zapisana od Rimske pogodbe iz leta 1957, še vedno tako pomembna kot kdaj koli prej.

Celotno poročilo najdete tukaj.