> NOVICEEvropska sredstva za okrevanje in odpornost - Skupaj do cilja: vlagateljem prijazno poslovno okolje
Številni ukrepi Načrta za okrevanje in odpornost, ki jih v Sloveniji izvajamo s podporo evropskih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost – NextGenerationEU, so že uspešno izvedeni oziroma bodo zaključeni do konca avgusta 2026. Zaključena je tudi večina aktivnosti na ukrepih za dvig produktivnosti in prijazno poslovno okolje za vlagatelje.
Foto: www.pexels.com
Produktivnost slovenskega gospodarstva je leta 2025 dosegla 86 odstotkov povprečja EU (v standardih kupne moči). Kljub izzivom poslovnega okolja in razmeroma manj razvitim kapitalskim trgom se vrzel do EU postopno zmanjšuje - v primerjavi s predhodnim letom za odstotno točko, v primerjavi z letom 2022 pa za dve odstotni točki.
Omejen dostop podjetij do razpršenih virov financiranja zavira rast naložb v dejavnostih z višjo dodano vrednostjo. Podjetniške naložbe, ki se v zadnjih letih gibljejo med 11 in 12 odstotki BDP, se še vedno v veliki meri zanašajo predvsem na notranje in bančne vire financiranja.
Slovenija produktivnost in naložbam prijaznejše poslovno okolje naslavlja tudi z ukrepi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki se izvaja s pomočjo evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost (Mehanizem).
Pri izvedbi ukrepov sodelujejo ministrstva, pristojna za finance, gospodarstvo in regionalni razvoj.
Krepitev kapitalskih trgov – reforma
S ciljem krepitve kapitalskih trgov je bil v Sloveniji sprejet Zakon o oblikah alternativnih investicijskih skladov, ki opredeljuje tri oblike in dva tipa skladov. Zakon podrobneje določa značilnosti in pogoje za vzpostavitev in delovanje teh oblik in tipov skladov.
Sprejeta je bila tudi strategija razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030, na podlagi katere so že bili izvedeni številni ukrepi za krepitev naložbene kulture in povečanje zanimanja vlagateljev.
Ministrstvo za finance je v letu 2025 zaznal znaten napredek pri razvoju slovenskega kapitalskega trga. Napredek se je odrazil tudi v napredovanju trga v kategorijo naprednih mejnih trgov. Indeks SBITOP je v letu 2025 zrasel za 50,3 odstotka, promet na borzi pa se je povečal za 65,1 odstotka. Slovenski kapitalski trg tudi v letu 2026 izkazuje močno rast in zanimanje malih vlagateljev.
Mejnik, povezan z veljavnostjo zakona, je Slovenija uveljavljala v okviru prvega zahtevka za plačilo evropskih sredstev Mehanizma, ki ga je EK v celoti izplačala aprila 2023. Mejnik, povezan s sprejemom strategije, pa je Slovenija uveljavljala v okviru drugega zahtevka, ki je bil v celoti izplačan decembra 2023.
Produktivnejše gospodarstvo za digitalni in zeleni prehod – reform
S ciljem povečati produktivnost slovenskega gospodarstva je bila sprejeta tudi sprememba Zakona o spodbujanju investicij in uveljavitev sprememb izvedbene uredbe. Spremenjena zakonodaja je posegla v merila za javno podporo naložbam podjetij. Ta se od spremembe zakonodaje osredotočajo na visoko produktivne, trajnostne in digitalno usmerjene poslovne modele. Merila predvidevajo, da podprte naložbe vključujejo pogoje za spodbujanje zelenega prehoda, vključno z zahtevami glede energetske učinkovitosti, okoljsko odgovornega ravnanja in snovne učinkovitosti proizvodnje.
Mejnik, povezan z veljavnostjo zakona, je Slovenija uveljavljala v okviru prvega zahtevka za plačilo evropskih sredstev Mehanizma. Mejnik, povezan z izvedbeno uredbo, je uveljavljala v okviru drugega zahtevka.
Podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij - naložba
Cilj naložbe je podpreti podjetja pri povečanju produktivnosti. Za izvedbo naložbe je predvidenih 121 milijonov evrov iz Mehanizma. Država je nosilcem projektov do danes za izvedene projektne aktivnosti že izplačala 103 milijone evrov.
Od skupno 280 projektov, predvidenih za financiranje, je v celoti zaključenih 244 projektov, glavnina preostalih projektov pa mora biti zaključena do konca junija 2026.
Mejnika, povezana z izdajo sklepov o sofinanciranju podjetij, je Slovenija uveljavljala v okviru drugega zahtevka in tretjega izplačanega zahtevka za plačilo. Cilja naložbe bosta vključena v zadnji zahtevek za plačilo.
Zagotavljanje inovativnih ekosistemov ekonomsko-poslovne infrastrukture – naložba
Cilj naložbe je okrepiti konkurenčnost vrednostnih verig v različnih gospodarskih sektorjih s podporo inovativnim ekosistemom.
V okviru naložbe so občine izvedle 14 projektov ureditve oziroma nadgradnje ekonomsko-poslovnih con. Za izvedbo naložbe je predvidenih 14,4 milijona evrov iz Mehanizma. Država je nosilcem projektov do danes za izvedene projektne aktivnosti že izplačala dobra 13,9 milijona evrov.
Mejnik, povezan z izdajo sklepov o sofinanciranju občinskih projektov, je Slovenija uveljavljala v okviru drugega zahtevka za plačilo, cilj naložbe pa bo vključen v zadnji zahtevek za plačilo.
Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost
Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
Ministrstvo za finance
Foto: www.pexels.com
Produktivnost slovenskega gospodarstva je leta 2025 dosegla 86 odstotkov povprečja EU (v standardih kupne moči). Kljub izzivom poslovnega okolja in razmeroma manj razvitim kapitalskim trgom se vrzel do EU postopno zmanjšuje - v primerjavi s predhodnim letom za odstotno točko, v primerjavi z letom 2022 pa za dve odstotni točki.
Omejen dostop podjetij do razpršenih virov financiranja zavira rast naložb v dejavnostih z višjo dodano vrednostjo. Podjetniške naložbe, ki se v zadnjih letih gibljejo med 11 in 12 odstotki BDP, se še vedno v veliki meri zanašajo predvsem na notranje in bančne vire financiranja.
Slovenija produktivnost in naložbam prijaznejše poslovno okolje naslavlja tudi z ukrepi v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), ki se izvaja s pomočjo evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost (Mehanizem).
Pri izvedbi ukrepov sodelujejo ministrstva, pristojna za finance, gospodarstvo in regionalni razvoj.
Krepitev kapitalskih trgov – reforma
S ciljem krepitve kapitalskih trgov je bil v Sloveniji sprejet Zakon o oblikah alternativnih investicijskih skladov, ki opredeljuje tri oblike in dva tipa skladov. Zakon podrobneje določa značilnosti in pogoje za vzpostavitev in delovanje teh oblik in tipov skladov.
Sprejeta je bila tudi strategija razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030, na podlagi katere so že bili izvedeni številni ukrepi za krepitev naložbene kulture in povečanje zanimanja vlagateljev.
Ministrstvo za finance je v letu 2025 zaznal znaten napredek pri razvoju slovenskega kapitalskega trga. Napredek se je odrazil tudi v napredovanju trga v kategorijo naprednih mejnih trgov. Indeks SBITOP je v letu 2025 zrasel za 50,3 odstotka, promet na borzi pa se je povečal za 65,1 odstotka. Slovenski kapitalski trg tudi v letu 2026 izkazuje močno rast in zanimanje malih vlagateljev.
Mejnik, povezan z veljavnostjo zakona, je Slovenija uveljavljala v okviru prvega zahtevka za plačilo evropskih sredstev Mehanizma, ki ga je EK v celoti izplačala aprila 2023. Mejnik, povezan s sprejemom strategije, pa je Slovenija uveljavljala v okviru drugega zahtevka, ki je bil v celoti izplačan decembra 2023.
Produktivnejše gospodarstvo za digitalni in zeleni prehod – reform
S ciljem povečati produktivnost slovenskega gospodarstva je bila sprejeta tudi sprememba Zakona o spodbujanju investicij in uveljavitev sprememb izvedbene uredbe. Spremenjena zakonodaja je posegla v merila za javno podporo naložbam podjetij. Ta se od spremembe zakonodaje osredotočajo na visoko produktivne, trajnostne in digitalno usmerjene poslovne modele. Merila predvidevajo, da podprte naložbe vključujejo pogoje za spodbujanje zelenega prehoda, vključno z zahtevami glede energetske učinkovitosti, okoljsko odgovornega ravnanja in snovne učinkovitosti proizvodnje.
Mejnik, povezan z veljavnostjo zakona, je Slovenija uveljavljala v okviru prvega zahtevka za plačilo evropskih sredstev Mehanizma. Mejnik, povezan z izvedbeno uredbo, je uveljavljala v okviru drugega zahtevka.
Podpora za dekarbonizacijo, produktivnost in konkurenčnost podjetij - naložba
Cilj naložbe je podpreti podjetja pri povečanju produktivnosti. Za izvedbo naložbe je predvidenih 121 milijonov evrov iz Mehanizma. Država je nosilcem projektov do danes za izvedene projektne aktivnosti že izplačala 103 milijone evrov.
Od skupno 280 projektov, predvidenih za financiranje, je v celoti zaključenih 244 projektov, glavnina preostalih projektov pa mora biti zaključena do konca junija 2026.
Mejnika, povezana z izdajo sklepov o sofinanciranju podjetij, je Slovenija uveljavljala v okviru drugega zahtevka in tretjega izplačanega zahtevka za plačilo. Cilja naložbe bosta vključena v zadnji zahtevek za plačilo.
Zagotavljanje inovativnih ekosistemov ekonomsko-poslovne infrastrukture – naložba
Cilj naložbe je okrepiti konkurenčnost vrednostnih verig v različnih gospodarskih sektorjih s podporo inovativnim ekosistemom.
V okviru naložbe so občine izvedle 14 projektov ureditve oziroma nadgradnje ekonomsko-poslovnih con. Za izvedbo naložbe je predvidenih 14,4 milijona evrov iz Mehanizma. Država je nosilcem projektov do danes za izvedene projektne aktivnosti že izplačala dobra 13,9 milijona evrov.
Mejnik, povezan z izdajo sklepov o sofinanciranju občinskih projektov, je Slovenija uveljavljala v okviru drugega zahtevka za plačilo, cilj naložbe pa bo vključen v zadnji zahtevek za plačilo.
Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost
Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport
Ministrstvo za finance
NAZAJ
OSTALE NOVICE
Regijski posvet o stanovanjski problematiki v Posavju
Regionalna razvojna agencija Posavje v sodelovanju z Ministrstvom za solidarno prihodnost, direktoratom za stanovanja organizira posvet o nacionalnem stanovanjskem programu. Posvet bo odprt za vse prebivalce in bo osredotočen na prepoznavanje konkretnih potreb na področju stanovanjske oskrbe.
Ruralities: Stanovanjska oskrba za trajnostni razvoj podeželja
Projekt Ruralities, v katerega je vključenih 53 partnerjev iz EU in Afrike (https://www.rra-posavje.si/projekti/ruralities), se osredotoča na trajnostne rešitve in razvoj lokalnih skupnosti, s ciljem izboljšanja kakovosti življenja in privabljanjem prebivalcev v ruralna območja. Projekt prinaša dodano vrednost za Posavje z vzpostavljanjem novih povezav, deljenjem in učenjem dobrih praks, promocijo ter pridobivanjem dragocenih izkušenj.
